KISLO ZELJE, BOLJ ZDRAVO KOT SVEŽE
Kislo zelje je velik del tradicionalne slovenske kuhinje, poznamo in jemo ga skoraj vsi. Verjetno je ena izmed edinih vrst zelenjave katera je bolj zdrava predelana, kot sveža. Med fermentacijo namreč v kislem zelju nastaja zelo pomemben vitamin, ki jih v drugih vrstah zelenjave sploh ni. Govorimo o vitaminu B 12, tega pa ima kislo zelje velike količine. B12 je vitamin, ki nam pomaga, da smo dobro razpoloženi, da kljubujemo stresu, naše celice oskrbuje s kisikom in skrbi za njihovo rast. Poleg navedenega skrbi za rast naših kosti in za dobro delovanje našega srca. Blagodejno pa deluje tudi na našo prebavo in črevesje.
Kislo zelje pa nima le vitamina B12, bogat je tudi z drugimi telesu pomembnimi vitamini in snovmi. Eden izmed teh je vitamin B6 (piridoksin), kislo zelje pa vsebuje tudi niacin. Slednji je pomemben za celično energijo, presnovo in dobro razpoloženje. Izjemna je tudi velika vsebnost pantotenske kisline (celična energija in zdravi lasje), ter vitamina C (imunski sistem), kalija, železa in magnezija. Zadnji trije poskrbijo za odvajanje odvečne vode v telesu, za nastajanje kisika v celicah ter za moč mišic in srca. Blagodejno vpliva tudi na holesterol v krvi.
Če le imamo možnost sezimo po domačen in svežem kislem zelju, tukaj bo vsebnost omenjenih vitaminov veliko višja. Kislega zelja ne peremo, saj tako izperemo velik del vitaminov.
Preprosti in okusni recepti
Kislo zelje s kuhanim krompirjem in fižolom
Tradicionalna jed, ki jo poznamo vsi na območju Slovenije in severno. Krompir olupimo in narežemo na enakomerne kocke. Slednje skuhamo. Fižol skuhamo po navodilih ali uporabimo fižol s konzerve. Slednjega pogrejemo v vodi ali ga malo prepražimo. Kislo zelje prepražimo na olju in česnu, zelje lahko tudi zalijemo z vodo da se malo omehča in kuhamo tako dolgo, da voda izhlapi. Pražimo kratek čas, da je zelje še hrustljavo in polno vitaminov. Postrežemo kuhan krompir, kuhan ali pražen fižol in kislo zelje. Poleg lahko ponudimo tudi kranjsko klobaso ali pečenico in vse skupaj zabelimo z ocvirki. Vegetarijanci pa lahko namesto zabele uporabijo suho-praženo čebulo.
Solata s kislega zelja
Za ohranitev vitaminov sezite po svežem kislem zelju. Omenjenega lahko jeste popolnoma samega, lahko pa ga začinite z bučnim oljem in česnom. Po želji, kakor Vam bolj ugaja.
Sarma
Sarmo pripravimo z okisane zeljne glave oziroma z listov kislega zelja. Vanje zavijemo mešanico mletega mesa, riža, jajc, potrebujemo tudi prekajeno meso, čebulo, česen in začimbe. Zeljne liste napolnimo z mešanico (ohlajene) popečene na kocke narezane slanine s čebulo, mletega mesa in na pol kuhanega riža. Vse skupaj začinimo s soljo, majaronom, peteršiljem, poprom in sladko papriko. Dodamo še jajce. Sarme – polnjene zavitke položimo v posodo, drugo na drugo. Pokrijemo jih z zeljem ter preostankom prekajenega mesa in zalijemo z vodo. Jed kuhamo približno eno uro, nato dodamo paradižnikovo mezgo in po želji zgostimo s ”podmetom” (moka in voda). Ko smo dodali paradižnikovo mezgo jed kuhamo še eno uro. Sarme lahko pripravimo tudi brezmesne, in sicer tako jo pripravimo brez slanine in namesto mesa uporabimo sojine koščke.
Segedinar oziroma segedin golaž
Recept za okusen segedin golaž s kislega zelja in mesa (opcijsko) si preberite tukaj.
V kolikor do sedaj kislo zelje ni bilo velikokrat na vašem jedilniku, potem naj bo od sedaj naprej pogosteje. Obstaja še veliko okusnih receptov kjer je kislo zelje zlata nit. Pa (en zdrav) dober tek želimo! 🙂